Pravica do opravnine

Ustavno sodišče RS je v odločitvi Up 63/03 z dne 27.1.2005 odločilo, da iz vsebine pravice do odpravnine in dejstva, da jo je zakonodajalec predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da je odpravnina pravica, ki se ji ne da odpovedati, saj bi bilo navedeno v nasprotju z namenom in smislom te zakonsko določene pravice. Odpravnina delavcu zagotavlja določeno socialno varnost ob prehodu v brezposelnost in hkrati odpravnina pomeni odmeno za dotedanje delo pri delodajalcu. Iz navedene ustavne odločbe med drugim tudi izhaja, da se ob morebitni nejasni ali nedorečeni pravni ureditvi odpravnina interpretira v korist delavca.

O odpravnini za tehnološki višek

Odpravnina za tehnološki višek (odpoved podobe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) je določena v 108. členu ZDR-1. Odpravnina za tehnološki višek se izračuna iz osnove, ki je povprečna (bruto)  mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Sodna praksa in pravna teorija zagovarjata stališče, da pojem plače v delovno-pravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto znesek. Kot osnova za izračun odpravnine se upošteva plača v bruto, ne pa v neto znesku. Odpravnina za tehnološki višek pripada delavcu v višini: 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let;  1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let in 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let. Odpravnina delavcu, ki je delal pet let, pripada v višini ene povprečne (bruto) plače. Če bo delavec delal do 10 let, pa mu pripada odpravnina v višini dveh povprečnih (bruto) plač. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Odpravnina za tehnološki višek ne sme presegati 10-kratnika osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Npr. po Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije odpravnina za tehnološki višek lahko presega 10-kratnik osnove, določene v zakonu, in sicer do 20-kratnika osnove, določene v zakonu. Odpravnina se lahko v postopku prisilne poravnave pisno dogovori drugače (o načinu, obliki, zmanjšanju), če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu. Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti (ki npr. določa, da se odpravnina delavcu izplača z zadnjim izplačilom plače) določeno drugače, se odpravnina delavcu izplača ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Začasni odvzem vozniškega dovoljenja – koliko promilov je še dovoljenih?

V skladu s prometnimi predpisi se lahko začasno odvzame vozniško dovoljenje vozniku:

• pri katerem se s preizkusom ugotovi, da ima v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno; 

• ki odkloni preizkus alkoholiziranosti; 

• ki mu je odrejen strokovni pregled, zdravnik pa ugotovi, da je voznik pod vplivom alkohola;

• katerega sposobnost je zaradi njegovega telesnega ali duševnega stanja zmanjšana; 

• ki ne uporablja pripomočkov, ki so vpisani v njegovem vozniškem dovoljenju ali vozi vozilo v nasprotju z omejitvami, ki so vpisane v njegovo vozniško dovoljenje;

• katerega vozniško dovoljenje je neveljavno.  

Koliko točk je potrebnih za odvzem vozniškega dovoljenja?

Vozniku se lahko vozniško dovoljenje odvzame, ko le-ta doseže določeno število kazenskih točk za odvzem dovoljenja. Pri mladih voznikih je meja za odvzem vozniškega dovoljenja 7 kazenskih točk ali več, pri vozniku, ki ni začetnik je meja postavljena višje in sicer na 18 kazenskih točk.

Postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja

Začasen odvzem vozniškega dovoljenja opravi prekrškovni organ, se pravi policija. Začasno odvzeto vozniško dovoljenje zaradi alkoholiziranosti, mora biti posamezniku vrnjeno v roku 24 ur od odvzema. V drugih primerih se vozniško dovoljenje vrne, ko prenehajo razlogi za odvzem. Posameznik pa mora vozniško dovoljenje dvigniti v roku treh dni od dne, ko so razlogi prenehali. 

Sodišče odloča o začasnem in o trajnem odvzemu vozniškega dovoljenja

Prekrškovni organ mora sodišču predlagati, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje. O predlogu prekrškovnega organa sodišče odloči s sklepom. Storilec ima pravico v treh dneh od prejema sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja vložiti ugovor zoper sklep, vendar sam ugovor ne zadrži izvršitve sklepa. Ko organ izreče ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, je storilcu prepovedna vožnja z motornimi vozili tistih vrst oz. kategorij, za katere je imel dovoljenje, ko je prekršek storil.  Začasno odvzeto vozniško dovoljenje se lahko po uradni dolžnosti tudi vrne, ko sodišče ugotovi, da so razlogi za odvzem prenehali. Tudi sam storilec lahko predlaga, da se mu odvzeto vozniško dovoljenje začasno vrne še pred pravnomočnim koncem postopka. O trajnem odvzemu vozniškega dovoljenja lahko odloča le sodišče v rednem postopku. 

Koliko promilov alkohola je potrebnih za odvzem vozniškega dovoljenja?

Promili alkohola, pri katerih se vozniško dovoljenje odvzame, znašajo 1,1 promila. Že z 0,5 promili je verjetnost, da bo voznik povzročil prometno nesrečo kar 2x višja. 

Koliko promilov za odvzem vozniškega dovoljenja pri mladem vozniku?

V primeru, ko govorimo o mladem vozniku se ta meja še zniža. Koliko promilov alkohola je potrebnih za odvzem vozniškega dovoljenja mlademu vozniku? Mladi voznik v izdihanem zraku ne sme imeti nikakršnih sledi alkohola, odvzem dovoljenja pa tako sledi že pri 0,1 promila. 

Odvzem vozniškega dovoljenja in ponovno opravljanje izpita

Po odvzemu vozniškega dovoljenje je seveda mogoče ponovno opravljanje vozniškega izpita in sicer po šestih mesecih od izvršitve pravnomočne odločbe. Po drugem izrečenem prenehanju lahko oseba vozniško dovoljenje pridobi po enem letu, po nadaljnjih izrečenih prenehanjih pa po dveh letih od pravnomočnosti odločbe. Najprej je potrebno opraviti kontrolni zdravstveni pregled. Po tem pa še rehabilitacijski program in program usposabljanja za varno 

Kaznivo dejanje goljufije – obramba v primeru zavarovalniške goljufije

Kaznivo dejanje goljufije je opredeljeno v 211. členu KZ-1. Definirano je kot dejanje pri katerem nekdo, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Kaznivo dejanje goljufije se kaznuje z zaporno kaznijo do treh let zapora.  Če se z namenom izvršitve kaznivega dejanja goljufije zbere več oseb ali če oseba ob goljufiji povzroči večjo premoženjsko škodo, se lahko storilec kaznuje z enim do osmih let zaporne kazni. V primeru, ko je bila goljufija izvedena v hudodelski združbi zagrožena kazen dosega tudi do 10 let zapora. 

Kaj je zavarovalniška goljufija?

V primeru zavarovalniške goljufije posameznik zato, da bi od zavarovalnice prejel odškodnino:
• namerno poškoduje ali uniči stvar,
• sklene zavarovanje po škodnem dogodku, 
• sklene zavarovanje z napačnimi ali celo neresničnimi informacijami,
• predloži lažne dokumente

V okviru zavarovalniških goljufij se najpogosteje dogaja, da goljuf prijavi škodni dogodek, ki se je dejansko res zgodil, vendar prilagodi dejansko stanje - npr. navede drug kraj ali večjo škodo, kot je bila v resnici povzročena. 

Za kaznivo dejanje goljufije – tudi zavarovalniške – je zagrožena zaporna kazen

Zavarovalniška goljufija je opredeljena v drugem odstavku 211. člena KZ-1. V Sloveniji je za zanjo zagrožena kazen do enega leta zapora, če se ugotovi, da je kaznivo dejanje goljufije bilo načrtovano, vendar še ni bilo izvedeno. Če je kaznivo dejanje zavarovalniške goljufije že storjeno je zanj zagrožena kazen do treh let zapora. V primeru, da je bilo kaznivo dejanje goljufije povzročeno v hudodelski združbi, posameznike doleti kazen med enim do desetih let zapora. 

Goljufij je dan danes vse več

Dan danes se je v svetu razvilo veliko različnih vrst goljufij, ki nas ogrožajo. Med drugim sta zelo pogosti davčna goljufija in spletna goljufija. Ena izmed najpogostejših spletnih goljufij je lažno predstavljanje, ki na koncu lahko pripelje tudi do kraje identitete posameznika. Lažno predstavljanje običajno poteka tako, da napadalec od osebe pridobi podate tako, da se predstavi kot nekdo drug, ki osebne podatke nujno potrebuje za izvršitev določenega dejanja (na primer spletni nakup ob katerem zahteva osebne podatke in številko bančnega računa oz. kartice). 

Sporazumna razveza zakonske zveze

Razveza zakonske zveze in delitev premoženja je dejanje, ki dan danes žal doleti veliko ljudi. Mogoča je na dva načina - lahko se odločimo za sporazumno ločitev ali pa za ločitev s tožbo.

Postopek sporazumne razveze zakona 

Sporazumna razveza zakonske zveze se prične na predlog enega od zakoncev, ki ga poda pred krajevno pristojnim okrožnim sodiščem. Pred sporazumno razvezo zakonske zveze se morata partnerja dogovoriti o nekaj pomembnih vprašanjih. Doreči morata, kako bosta razdelila skupno premoženje, prav tako se morata v primeru otrok dogovoriti o skrbništvu in preživnini. Dogovoriti se je potrebno tudi o morebitnem preživljanju zakonca, v kolikor mu preživnina pripada. O vsem dogovorjenem morata zakonska partnerja pred sporazumno razvezo zakonske zveze skleniti listino, ki jo morata tudi notarsko overiti. Na podlagi notarsko overjene listine se sporazumna razveza zakonske zveze lahko prične.

Postopek razveze zakonske zveze s tožbo

Če se partnerja o vsem ne uspeta dogovoriti, se prične razveza zakonske zveze s tožbo, kjer o odprtih vprašanjih s pomočjo CSD odloči pristojno sodišče. Najbolj pereče vprašanje pri razvezi zakonske zveze s tožbo je navadno vprašanje delitve premoženja. Vse premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze se šteje v skupno premoženje in se po prenehanju zakonske zveze deli na pol. Pri tem ni pomembno, koliko je kateri od partnerjev dejansko prispeval, pomembno je, da je bilo premoženje ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze.

Ob razvezi zakonske zveze s tožbo se lahko dogovori tudi preživljanje bivšega zakonca

V primeru, da eden od partnerjev nima pogojev za preživljanje, je od bivšega zakonca upravičen zahtevati tudi preživnino. O preživnini se partnerja prav tako lahko sporazumeta, v primeru razveze zakonske zveze s tožbo pa njeno višino določi pristojno sodišče.

Kako je s priimkom ob razvezi?

Ob razvezi zakonske zveze pa se nemalokrat pojavi tudi vprašanje – kaj s priimkom? Načelno ob razvezi zakonske zveze zakonca obdržita priimek, ki sta ga ob sklenitvi zakonske zveze izbrala. Zakonec, ki je spremenil priimek, lahko priimek spremeni pri upravni enoti, v roku 6 mesecev od razveze zakona. Zakonec lahko sicer priimek spremeni tudi po preteku 6 mesecev od pravnomočnosti sodbe oz. sodne odločbe, vendar mora vložiti prošnjo za spremembo osebnega imena.

Vas zanima več o postopku razveze zakona? Obiščite nas v naši pisarni, mi pa vam bomo pomagali tako pri sporazumni razvezi zakonske zveze, kot tudi pri razvezi zakona s tožbo. Za termin srečanja se lahko z nami dogovorite tako po telefonu kot tudi po e-pošti. 

Odpravnine v javnem sektorju

Odpravnina v javnemu sektorju, odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas v javnemu sektorju ter odpravnina zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov v javnemu sektorju so enkratni prejemki javnih uslužbencev, ki so urejeni v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) in v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Določba 5. člena ZJU v primeru, če ni posebne ureditve v ZJU ali drugem posebnem zakonu, napotuje na splošno ureditev delovnih razmerij v ZDR-1.

Redna odpoved pogodbe iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca je urejena v 159. členu ZJU, ki določa, da se glede definicije nesposobnosti, odpravnine in možnosti premestitve ne uporabljajo določbe ZDR-1, temveč le določbe ZJU. Ker odpravnina v javnemu sektorju za primer redne odpovedi iz razloga nesposobnosti v ZJU ni opredeljena in ker se določbe ZDR-1 v tem primeru ne uporabljajo, odpravnina v javnem sektorju v primeru redne odpovedi iz razloga nesposobnosti tako ne pripada. Enako, kot v gospodarstvu, tudi odpravnina v javnem sektorju skladno z ZDR-1 v primeru odpovedi javnemu uslužbencu iz krivdnih razlogov ne pripada.

Kako je z odpravninami iz poslovnih razlogov

ZJU v 156. členu določa, da se glede razlogov za redno odpoved delodajalca iz poslovnih razlogov ne uporabljajo določbe ZDR-1, temveč določbe ZJU. Javnemu uslužbencu lahko delovno razmerje preneha ali pa je premeščen na delovno mesto, ki ne ustreza njegovemu nazivu, zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov. Javnemu uslužbencu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pripada odpravnina zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov v javnemu sektorju in druge pravice v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivno pogodbo. Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov v javnemu sektorju se tako izplača skladno z ZDR-1 oz. s kolektivno pogodbo. Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov v javnemu sektorju po določbah ZDR-1 znaša 1/5 osnove (povprečna mesečna plača v obdobju zadnjih treh mesecev) za vsako leto dela, če je zaposlen od 1 do 10 let; 1/4 osnove, če je zaposlen od 10 do 20 let ter 1/3 osnove, če je zaposlen več kot 20 let.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha s potekom razloga; če se pred potekom časa o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZDR-1. Za pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, se smiselno uporabljajo določbe ZJU, ki urejajo pravice in obveznosti javnih uslužbencev, ki sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas. Za delovna mesta v kabinetu (1. točka prvega odstavka 68. člena ZJU) se odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas v javnem sektorju lahko določi v pogodbi o zaposlitvi. Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas v javnem sektorju se v takem primeru lahko določi v višini največ treh osnovnih plač za to delovno mesto. Tako določena odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas v javnem sektorju ima podobne razloge, kot so pri odpravninah za vodilne delavce v gospodarstvu.

Dedovanje zaščitene kmetije

Dedovanje zaščitene kmetije ureja Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Ta zakon preprečuje drobitev zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot, omogoča njihov prevzem pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo, ter ustvarja možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij. Dedovanje zaščitene kmetije na podlagi zakona se v primeru, da je več sodedičev istega dednega reda, izvede takole: deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči in če do sporazuma ne pride, imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Če je takih več, imajo prednost tisti, ki odraščajo ali so odraščali na kmetiji in so s svojim delom ali zaslužkom prispevali k ohranitvi oziroma razvoju kmetije. Dedovanje zaščitene kmetije na podlagi oporoke se izvede tako, da oporočitelj z oporoko zapusti zaščiteno kmetijo le enemu dediču – fizični osebi. Izjemoma sme oporočitelj zapustiti zaščiteno kmetijo več dedičem, če jo zapusti: zakoncema ali enemu staršu in otroku ali posvojencu oziroma njegovemu potomcu, vendar se v tem primeru zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih. Če oporočitelj razpolaga z zaščiteno kmetijo v nasprotju s prej navedenim, se izvede dedovanje zaščitene kmetije na podlagi zakona.

Davek pri dedovanju ureja Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD). Kadar nastopi dedovanje, se davek odmeri od premoženja, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino. To se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Pri dediščini, ki zajema le premičnine, se davek na dedovanje ne odmeri, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 eurov. Davka na dedovanje so oproščeni: dedič prvega dednega reda in z zavezanci – dediči prvega dednega reda so izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Vsi ostali dediči (fizične osebe) plačajo davek glede na dedni red, po progresivni lestvici, navedeni v 8. členu ZDDD.  

Pisarna odvetnika Mele v Ljubljani

Vse v zvezi z zgoraj navedenim oz. z dednim pravom vam lahko svetuje Odvetniška pisarna  Mele v Ljubljani. Odvetniška pisarna v Ljubljani vas lahko zastopa pri zapuščinskem postopku. Odvetniška pisarna Mele ima poslovalnice v Ljubljani, v Kranju in v Cerknici. Vse kontaktne podatke odvetniške pisarne v Ljubljani, v Kranju in v Cerknici najdete na spletni strani http://www.odvetnik-mele.si/. 

Davek na dedovanje

Z dedovanjem se moramo v življenju soočiti vsi. Gre za postopek, kjer pravice zapustnika preidejo na dediče. Pri dedovanju ločimo več dednih redov:

• dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner,
• dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner,
• dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci.
  

Prvi dedni red je davka na dedovanje oproščen

Od tega, kateremu dednemu redu pripadamo bo odvisen tudi davek na dedovanje, ki ga bomo morali plačati. Prvi dedni red je davka sicer oproščen. Davka so oproščeni tudi dediči, ki podedovano odstopijo državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava. Davka prav tako ni potrebno plačati osebi, ki je podedovala dosmrtni užitek nepremičnine.

Davek na dedovanje nas zadene ne glede na to ali dedujemo po oporoki ali po zakonu

Dedujemo lahko po dveh pravnih podlagah: po zakonu ali po oporoki. V obeh primerih dediču po zapustnikovi smrti pripadejo njegove dolžnosti in seveda tudi pravice. Tako s pravicami lahko pripade tudi lastninska pravica.
Dedujemo lahko:

• premičnine,
• nepremičnine,
• premoženjske in druge stvarne pravice.

Ne glede na vrsto zapuščine moramo, v kolikor ne pripadamo prvemu dednemu redu, ob dedovanju poravnati davek na dedovanje. Višino davka najdete zapisano v Zakonu o davku na dediščine in darila.

Vas zanima več o davku na dedovanje? Obiščite nas v odvetniški pisarni Žagar

V odvetniški pisarni Žagar vam ponujamo kakovostno svetovanje glede davka na dedovanje in samega dedovanja. Ponujamo vam možnosti svetovanja o dedovanju po oporoki ali po zakonitem dedovanju. Seveda vam pomagamo tudi pri sestavi oporoke. Razložili vam bomo zakaj je dedovanje po izvenzakonskem partnerju enako kot dedovanje po možu ali ženi. Hkrati vam bomo v veliko oporo, saj se v naši pisarni zavedamo, da preživljate težke trenutke, v katerih človek potrebuje sočutje in razumevanje.

O dedovanju nas lahko povprašate tudi po telefonu

Kontaktirajte nas po telefonu ali e-mail naslovu in nam zastavite vprašanje ali pa se naročite na termin. Veseli bomo obiska v naši poslovalnici, kjer se bomo z vami pogovorili o problemu ter vam ga po najboljših močeh pomagali rešiti.

Razveza - delitev premoženja ob razvezi zakonske zveze

Odločitev za razvezo nikoli ni lahka in ob njej je pomembno, da poiščemo čim več podatkov, ki so nam o sami razvezi in delitvi premoženja na voljo. Tako se bomo lahko bolje pripravili na to, kar nas čaka in se odločili za izbiro postopka, ki nam je na voljo.

Ločitev se začne s tem, da na pristojno sodišče pošljete predlog za razvezo zakonske zveze oz. tožbo na razvezo zakonske zveze. Izbira akta, ki ga boste poslali je odvisna od tega, ali gre za nesporazumno ali za sporazumno razvezo zakonske zveze. Če gre za nesporazumno razvezo zakonske zveze boste morali na sodišče poslati tožbo na razvezo zakonske zveze, v nasprotnem primeru, kadar gre za sporazumno razvezo zakonske zveze pa zadostuje predlog za razvezo zakonske zveze.

Kaj vse moram vedeti o sporazumni razvezi zakonske zveze?

Pred sporazumno razvezo zakonske zveze se morata zakonca dogovoriti o nekaterih pomembnih vprašanjih, ki med drugim vključujejo:

• delitev premoženja ob razvezi,
• usoda morebitnega stanovanja,
• dogovor o preživljanju morebitnih otrok oz. zakonca, če le-ta nima sredstev za preživljanje.

Vsa področja morajo biti dogovorjena v obliki notarske listine, šele nato se lahko postopek sporazumne razveze zakonske zveze nadaljuje. V kolikor se zakonca o navedenih vprašanjih ne moreta dogovoriti ne moremo govoriti o sporazumni razvezi, pač pa o razvezi zakonske zveze s tožbo.

Razveza zakonske zveze in delitev premoženja

Razveza zakona in delitev premoženja gresta žal z rokov roki. Pri tem pa je pomembno, da poznamo svoje pravice in tudi dolžnosti, na katere se lahko sklicujemo oz. jih moramo opraviti med postopkom.

Vse premoženje pridobljeno med zakonom spada v skupno premoženje. Pri tem ni pomembno ali je eden od zakoncev prispeval bistveno več ali bistveno manj – vse premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze se po razvezi deli na pol.

Sporazum o delitvi premoženja ob razvezi ali tožba?

Najlažje je, če se o delitvi premoženja ob razvezi s partnerjem sporazumemo in vse skupaj izpeljemo mirno ter v skladu z željami enega in drugega. Če tega ne moremo storiti sprožimo postopek na pristojnem sodišču, ki bo odločilo o delitvi premoženja ob razvezi.

V naši odvetniški pisarni poskrbimo za delitev premoženja ob razvezi vašega zakona

V naši odvetniški pisarni se zavedamo, da je pot ločitve zmeraj boleča in vam bomo postopek poskušali čim bolj olajšati. Zaupate nam lahko, da bomo za delitev premoženja ob vaši razvezi poskrbeli po najboljših močeh.

Razveza zakonske zveze – razveza s tožbo ali sporazumna razveza?

Razveza zakonske zveze je boleč postopek, ki na vsakem posamezniku pusti pečat. V naši odvetniški pisarni bomo poskrbeli, da bo postopek razveze zakonske zveze čim manj boleč za vas.

Razveza zakonske zveze je mogoča na dva načina - lahko se odločimo za sporazumno ločitev ali pa na ločitev s tožbo

Pred sporazumno razvezo zakona se morata partnerja dogovoriti o nekaj pomembnih vprašanjih; med drugim tudi o delitvi premoženja po koncu zakona, o usodi stanovanja ter o preživljanju in vzgoji morebitnih otrok. O vsem tem morata skleniti listino, ki je notarsko overjena in na podlagi katere se sporazumna razveza zakonske zveze lahko prične.

Če se partnerja o omenjenih vprašanjih ne moreta dogovoriti govorimo o razvezi zakonske zveze s tožbo, kjer o odprtih vprašanjih s pomočjo CSD odloči pristojno sodišče.

Najbolj pereče vprašanje pri razvezi je navadno vprašanje delitve premoženja. Vso premoženje, ki je pridobljeno v času trajanja zakonske zveze se po razvezi zakonske zveze deli na pol. Pri tem ni pomembno, koliko je kateri od partnerjev dejansko prispeval, pomembno je, da je bilo premoženje ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze.

Ob razvezi zakonske zveze se lahko dogovori tudi preživljanje bivšega zakonca

V primeru, da eden od partnerjev nima pogojev za preživljanje je od bivšega zakonca upravičen zahtevati tudi preživnino. O preživnini se partnerja prav tako lahko sporazumeta, v primeru razveze zakonske zveze s tožbo pa njeno višino določi pristojno sodišče.

Kako je s priimkom ob razvezi?

Ob razvezi zakonske zveze zakonca obdržita priimek, ki sta ga ob sklenitvi zakonske zveze izbrala. Zakonec, ki je spremenil priimek pa lahko nato pri katerikoli upravni enoti v 6 mesecih po pravnomočnosti sodbe vloži zahtevo za spremembo priimka. To lahko oseba stori le, če med trajanjem zakonske zveze priimka ni spreminjala. Zakonec lahko sicer priimek spremeni tudi po preteku 6 mesecev od pravnomočnosti sodbe oz. sodne odločbe, vendar mora vložiti prošnjo za spremembo osebnega imena.

Vas zanima več o postopku razveze zakona? Obiščite nas v naši pisarni in nam zaupajte. Pomagali vam bomo z nasveti tako pri sporazumni razvezi zakona kot tudi pri razvezi s tožbo. Povprašate nas lahko vse – o delitvi premoženja, preživljanju otrok ali pa se pozanimate o samem postopku razveze zakonske zveze.

O dedovanju

Kako je z dedovanjem po zakonu?

Za dedovanje po zakonu velja, da zakon določa krog oseb, ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom: sorodstvo in zakonska zveza. Za dedovanje po zakonu je značilno, da se deduje po določenih dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Dedovanje po zakonu izhaja pri ureditvi dednih redov iz parentelnega sistema z reprezentanco oz. parentelno-linearnega sistema. Osnova za oblikovanje dednih redov je sorodstvo z zapustnikom. Zato so zapustnikovi sorodniki razvrščeni v posamezne skupine, parentele. Posamezno parentelo sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika, in vsi njihovi potomci. To pa ne velja za prvo parentelo, ki jo sestavljajo samo zapustnikovi potomci in je torej njihov skupni prednik zapustnik sam. Sorodniki iste parentele so razdeljeni na linije. Delitev na linije je pomembna zato, ker velja med sorodniki, ki sestavljajo določeno linijo, vstopna pravica. Dedni redi so oblikovani po parentelnem sistemu, vendar s tem, da lahko v prvem ali v drugem dednem redu deduje tudi zapustnikov zakonec oziroma zunajzakonski partner. 

Dedovanje nepremičnine

Dedovanje nepremičnine pomeni prenos lastninske pravice z zapustnika na dediča na podlagi dedovanja. Dedovanje nepremičnine se lahko izvede na podlagi oporoke ali na podlagi zakona. Dedovanje po zakonu se izvede tako, da v prvem dednem redu dedujejo zapustnikovi potomci in zapustnikov zakonec po enakih delih. V kolikor zapustnik nima potomcev, se izvede dedovanje nepremičnine v drugem dednem redu in sicer zapustnikova starša dedujeta polovico, zapustnikov zakonec pa drugo polovico. Dedovanje po zakonu se zaključi s tretjim dednim redom, po katerem lahko dedujejo zapustnikovi stari starši (dedi in babice) in njihovi potomci. V kolikor morebitni dedič, ki bi prišel v poštev za dedovanje nepremičnine, umre pred zapustnikom, po njem po vstopni pravici dedujejo njegovi potomci.

Nujni delež dedovanja

Zakoniti dediči pridejo v poštev tudi pri oporočnemu dedovanju. Omejeno je oporočno dedovanje: nujni delež pripada osebam iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po kogentnih določbah zakona del zapuščine, ki ga je zapustnik odtegnil dedičem z oporoko. Ko nastopi dedovanje, nujni delež zapustnikovih potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca ali zunajzakonskega partnerja znaša 1/2, nujni delež drugih nujnih dedičev pa znaša 1/3 deleža, ki bi šel posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Zakon o dedovanju za nujni delež ureja dve skupini oseb iz kroga zakonitih dedičev, ki pridejo v poštev za dedovanje: nujni delež dedujejo osebe zaradi bližnje sorodstvene ali osebne povezanosti z zapustnikom (zapustnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec) – absolutno nujni dediči. Možen pa je tudi drug položaj, ki omogoča dedovanje nujni delež dedujejo določene osebe samo, če so trajno nezmožne za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje (zapustnikovi stari starši ter bratje in sestre) – relativni nujni dediči. 

Kaj je poškodba pri delu in storiti v takem primeru?

Poškodba pri delu

Delodajalci in samozaposleni prijavljajo poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec. Poškodba pri delu je po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan, ter obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.  Poškodba pri delu, ki je prijavljena in potrjena s strani izbranega zdravnika, delavca upravičuje do izplačila 100% nadomestila za čas t.i. bolniške odsotnosti. Poškodba pri delu se prijavi na obrazcu ER-8, v štirih izvodih. S strani delodajalca izpolnjen obrazec mora dopolniti izbrani zdravnik poškodovanca ali izjemoma drugi zdravnik, ki ima podatke o zdravstvenem stanju poškodovanca. Poškodba pri delu se prijavi čim prej, saj ta poškodovancu daje podlago za koriščenje pravic, ki mu pripadajo po zakonodaji.

O odškodninski odgovornosti

Odškodninska odgovornost delodajalca za primer poškodbe delavca pri delu ali v zvezi z delom je uzakonjena v 179. členu Zakona o delovnih razmerjih, kjer je določeno, da mora delodajalec delavcu, ki mu je bila pri delu ali v zvezi z delom povzročena škoda, le-to povrniti po splošnih pravilih civilnega prava. To pomeni, da je odškodninska odgovornost delodajalca lahko krivdna (namen, huda in tudi majhna malomarnost), pa tudi objektivna, to je celo brez kakršnekoli krivde. Odškodninska odgovornost se ugotavlja po t.i. temeljnih predpostavkah, ki so obstoj škode, škodno ravnanje/opustitev, vzročna zveza in odškodninska odgovornost delodajalca. V kolikor so izpolnjene vse temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti, mora delodajalec svojemu delavcu izplačati odškodnino za nastalo škodo. S sklenjeno zavarovalno pogodbo lahko delodajalec prevali breme posledic tovrstne odškodninske odgovornosti na zavarovalnico. Pri zavarovanju odgovornosti ima oškodovanec na voljo direktni zahtevek proti zavarovalnici. Vendar zavarovalnica jamči za škodo pod drugačnimi pogoji, kot odgovorna oseba (zavarovanec oz. delodajalec). Za škodo jamči le v primerih in do višine, kot to določa zavarovalna pogodbe, s katero pa so možne različne omejitve ali izključitve jamstva. 

Koliko znaša višina odškodnine za poškodbo pri delu?

Višina odškodnine za poškodbo pri delu se razlikuje od primera do primera zaradi številnih individualnih dejavnikov. Višina odškodnine za poškodbo pri delu je v celoti odvisna od obsega poškodb, poteka in načinov zdravljenja, starosti oškodovanca oziroma od ugotovitev, kako hude so celotne posledice in tudi od tolerance posameznika za bolečine. Pri nas ne poznamo tabele/predpisa, kjer bi bila določena višina odškodnine za poškodbo pri delu. Dejansko se višina odškodnine za poškodbo pri delu kreira s sodno prakso.

Darilna pogodba in dedovanje – podlagi za prenos lastninske pravice

Darilna pogodba in dedovanje predstavljata podlago za prenos lastninske pravice na stvari ali drugi lastnini. Darilna pogodba in dedovanje sta tudi najpogostejša pravna naslova, ki opravičujeta prenos lastninske pravice iz ene osebe na drugo. Darilna pogodba in dedovanje torej predstavljata pravna naslova, s pomočjo katerih lastninska pravica na premičninah oz. na nepremičninah preide iz ene osebe na drugo.

Darilna pogodba in dedovanje sta omejena z zakonom

Darilno pogodbo in dedovanje omejuje zakon. Zakon prav tako predpisuje davek na dedovanje nepremičnin, ki se razlikuje po tem, kateremu dednemu redu dedič pripada. Plačilo davka za nepremičnine ob dedovanju nepremičnine za prvi dedni red ni predpisano. Drugi dedni red (zakonski partner, zunaj zakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti ter starši zapustnika in njihovi potomci po vstopni pravici) in tretji dedni red (stari starši zapustnika ter njihovi potomci po vstopni pravici) pa imajo ob dedovanju nepremičnine obveznost do izplačila davka v različnih odstotkih, ki jih lahko najdete v zakonu.

Darilna pogodba in dedovanje sta nemalokrat tesno povezana

Darilna pogodba in dedovanje sta nemalokrat tesno povezana. Če je bila za časa življenja sklenjena darilna pogodba, se nujni delež posameznika po smrti zapustnika na račun te darilne pogodbe ne sme zmanjšati. V slovenskem pravu poznamo institut kolacije, ki omogoča, da dobijo pri zakonitem dedovanju tisti dediči, ki jim je zapustnik za časa življenja z darilno pogodbo namenil določena darila, iz zapuščine na račun njihovega dednega deleža toliko manj, kot je znašala vrednost darila, danega z darilno pogodbo. V primeru prikrajšanja nujnega deleža lahko zakoniti dediči zahtevajo vračilo darila. Če je prikrajšan nujni delež se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa se vrnejo v takšni meri, da se dopolni nujni delež. Vračajo se samo darila, ki so bila z darilno pogodbo dana zakonitim dedičem, ostalim osebam pa samo, če so bila dana z darilno pogodbo v zadnjem letu zapustnikovega življenja.

Darilna pogodba za nepremičnino

Darilna pogodba se lahko sklepa pravzaprav kjerkoli in kadarkoli. Tako nemalokrat pride tudi do sklenitve darilne pogodbe med zakoncema. Prav tako pogosto z darilno pogodbo podarjamo nepremičnino. Darilna pogodba za nepremičnino je podlaga za neodplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini iz obdarovalca na obdarjenca.

Darilna pogodba med zakoncema

V odvetniški pisarni Žagar vam svetujemo pri sestavi darilne pogodbe in dedovanju. Na nas se lahko obrnete tudi z vprašanji o darilni pogodbi med zakoncema. Tudi darilna pogodba med zakoncema ima namreč svoje značilnosti. Med drugim je nujno, da je darilna pogodba med zakoncema sklenjena pred notarjem. Seveda vam bomo pomagali tudi pri sestavi drugih pogodb obligacijskega prava.

Svetujemo vam tudi v primeru razveze zakona in delitvi premoženja. Poskrbeli bomo tudi za preživnino, v kolikor ta pripada, pomagali pa vam bomo tudi pri skrbništvu nad otroci.

Menjalna in darilna pogodba za nepremičnino

Podlaga za menjavo nepremičnine je menjalna pogodba za nepremičnino, ki se sklepa z namenom prenosa lastninske pravice iz enega sopogodbenika na drugega. Vsebinsko je menjalna pogodba za nepremičnine sestavljena iz dveh prodajnih pogodb in tudi obe stranki v pravnem poslu zavzemata položaj prodajalca. 

Seveda pa se pri menjavi nepremičnin, podobno kot pri kupo-prodaji, ne moremo izogniti davkom. Podlago o plačilu davkov pri menjavi lahko najdemo v dveh zakonih: 

• Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2),
• Zakon o dohodnini (ZDoh-2).

Z menjavo nepremičnine se torej vsak posameznik zaveže svojemu sopogodbeniku izročiti lastninsko pravico na stvari v zameno za enako protiuslugo (torej tako da bo tudi sam  pridobil lastninsko pravico na tej sopogodbenikovi stvari). Menjavo nepremičnine je najbolje in najodgovorneje opraviti pri notarju, seveda pa jo je možno opraviti tudi pri odvetniku za nepremičnine.

Menjava nepremičnin je vse pogostejša

Prodajalci nepremičnin vedno pogosteje iščejo tudi možnost menjave nepremičnin. Tako kot pri kupo-prodaji nepremičnine je tudi pri menjavi nepremičnine pomembna vrednost nepremičnine in njeno stanje v zemljiški knjigi, zato se je o navedenih podatkih še pred podpisom pogodbe potrebno pozanimati. 

Darilna pogodba za nepremičnino

Darilna pogodba za nepremičnino je pravni posel, na podlagi katerega darovalec neodplačno prenese lastninsko pravico na nepremičnini na obdarjenca, ta pa to pravico sprejme. Darilne pogodbe so najpogostejše med družinskimi člani in drugimi sorodniki, saj gre tukaj za neodplačen pravni posel, sicer pa tega ne moremo jemati kot pravilo. Pri sklepanju darilne pogodbe za nepremičnino obstajajo tudi določene omejitve. Pozorni moramo biti predvsem na situacijo, kjer je v družini več otrok, starši pa bi z darilno pogodbo lastninsko pravico na nepremičnini radi prenesli le na enega od otrok. V takšnem primeru bodo imeli ostali otroci po smrti staršev pravico do zahteve nujnega deleža, ki znaša polovico zakonitega deleža. 

V odvetništvu Žagar vam bomo pomagali odgovoriti na vprašanja glede darilne pogodbe za nepremičnino. Omogočamo vam tudi izračun davka na nepremičnine. Davek na nepremičnine je nujen pri skoraj vsakem prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Davku se ne moremo izogniti niti pri dedovanju. Davek na dedovanje je opredeljen v zakonu, oproščeni pa so ga le dediči prvega dednega reda.