Poškodba pri delu
Delodajalci in samozaposleni prijavljajo poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec. Poškodba pri delu je po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan, ter obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. Poškodba pri delu, ki je prijavljena in potrjena s strani izbranega zdravnika, delavca upravičuje do izplačila 100% nadomestila za čas t.i. bolniške odsotnosti. Poškodba pri delu se prijavi na obrazcu ER-8, v štirih izvodih. S strani delodajalca izpolnjen obrazec mora dopolniti izbrani zdravnik poškodovanca ali izjemoma drugi zdravnik, ki ima podatke o zdravstvenem stanju poškodovanca. Poškodba pri delu se prijavi čim prej, saj ta poškodovancu daje podlago za koriščenje pravic, ki mu pripadajo po zakonodaji.
O odškodninski odgovornosti
Odškodninska odgovornost delodajalca za primer poškodbe delavca pri delu ali v zvezi z delom je uzakonjena v 179. členu Zakona o delovnih razmerjih, kjer je določeno, da mora delodajalec delavcu, ki mu je bila pri delu ali v zvezi z delom povzročena škoda, le-to povrniti po splošnih pravilih civilnega prava. To pomeni, da je odškodninska odgovornost delodajalca lahko krivdna (namen, huda in tudi majhna malomarnost), pa tudi objektivna, to je celo brez kakršnekoli krivde. Odškodninska odgovornost se ugotavlja po t.i. temeljnih predpostavkah, ki so obstoj škode, škodno ravnanje/opustitev, vzročna zveza in odškodninska odgovornost delodajalca. V kolikor so izpolnjene vse temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti, mora delodajalec svojemu delavcu izplačati odškodnino za nastalo škodo. S sklenjeno zavarovalno pogodbo lahko delodajalec prevali breme posledic tovrstne odškodninske odgovornosti na zavarovalnico. Pri zavarovanju odgovornosti ima oškodovanec na voljo direktni zahtevek proti zavarovalnici. Vendar zavarovalnica jamči za škodo pod drugačnimi pogoji, kot odgovorna oseba (zavarovanec oz. delodajalec). Za škodo jamči le v primerih in do višine, kot to določa zavarovalna pogodbe, s katero pa so možne različne omejitve ali izključitve jamstva.
Koliko znaša višina odškodnine za poškodbo pri delu?
Višina odškodnine za poškodbo pri delu se razlikuje od primera do primera zaradi številnih individualnih dejavnikov. Višina odškodnine za poškodbo pri delu je v celoti odvisna od obsega poškodb, poteka in načinov zdravljenja, starosti oškodovanca oziroma od ugotovitev, kako hude so celotne posledice in tudi od tolerance posameznika za bolečine. Pri nas ne poznamo tabele/predpisa, kjer bi bila določena višina odškodnine za poškodbo pri delu. Dejansko se višina odškodnine za poškodbo pri delu kreira s sodno prakso.
Ni komentarjev:
Objavite komentar