Pravica do opravnine

Ustavno sodišče RS je v odločitvi Up 63/03 z dne 27.1.2005 odločilo, da iz vsebine pravice do odpravnine in dejstva, da jo je zakonodajalec predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da je odpravnina pravica, ki se ji ne da odpovedati, saj bi bilo navedeno v nasprotju z namenom in smislom te zakonsko določene pravice. Odpravnina delavcu zagotavlja določeno socialno varnost ob prehodu v brezposelnost in hkrati odpravnina pomeni odmeno za dotedanje delo pri delodajalcu. Iz navedene ustavne odločbe med drugim tudi izhaja, da se ob morebitni nejasni ali nedorečeni pravni ureditvi odpravnina interpretira v korist delavca.

O odpravnini za tehnološki višek

Odpravnina za tehnološki višek (odpoved podobe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) je določena v 108. členu ZDR-1. Odpravnina za tehnološki višek se izračuna iz osnove, ki je povprečna (bruto)  mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Sodna praksa in pravna teorija zagovarjata stališče, da pojem plače v delovno-pravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto znesek. Kot osnova za izračun odpravnine se upošteva plača v bruto, ne pa v neto znesku. Odpravnina za tehnološki višek pripada delavcu v višini: 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let;  1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let in 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let. Odpravnina delavcu, ki je delal pet let, pripada v višini ene povprečne (bruto) plače. Če bo delavec delal do 10 let, pa mu pripada odpravnina v višini dveh povprečnih (bruto) plač. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Odpravnina za tehnološki višek ne sme presegati 10-kratnika osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Npr. po Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije odpravnina za tehnološki višek lahko presega 10-kratnik osnove, določene v zakonu, in sicer do 20-kratnika osnove, določene v zakonu. Odpravnina se lahko v postopku prisilne poravnave pisno dogovori drugače (o načinu, obliki, zmanjšanju), če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu. Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti (ki npr. določa, da se odpravnina delavcu izplača z zadnjim izplačilom plače) določeno drugače, se odpravnina delavcu izplača ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Začasni odvzem vozniškega dovoljenja – koliko promilov je še dovoljenih?

V skladu s prometnimi predpisi se lahko začasno odvzame vozniško dovoljenje vozniku:

• pri katerem se s preizkusom ugotovi, da ima v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno; 

• ki odkloni preizkus alkoholiziranosti; 

• ki mu je odrejen strokovni pregled, zdravnik pa ugotovi, da je voznik pod vplivom alkohola;

• katerega sposobnost je zaradi njegovega telesnega ali duševnega stanja zmanjšana; 

• ki ne uporablja pripomočkov, ki so vpisani v njegovem vozniškem dovoljenju ali vozi vozilo v nasprotju z omejitvami, ki so vpisane v njegovo vozniško dovoljenje;

• katerega vozniško dovoljenje je neveljavno.  

Koliko točk je potrebnih za odvzem vozniškega dovoljenja?

Vozniku se lahko vozniško dovoljenje odvzame, ko le-ta doseže določeno število kazenskih točk za odvzem dovoljenja. Pri mladih voznikih je meja za odvzem vozniškega dovoljenja 7 kazenskih točk ali več, pri vozniku, ki ni začetnik je meja postavljena višje in sicer na 18 kazenskih točk.

Postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja

Začasen odvzem vozniškega dovoljenja opravi prekrškovni organ, se pravi policija. Začasno odvzeto vozniško dovoljenje zaradi alkoholiziranosti, mora biti posamezniku vrnjeno v roku 24 ur od odvzema. V drugih primerih se vozniško dovoljenje vrne, ko prenehajo razlogi za odvzem. Posameznik pa mora vozniško dovoljenje dvigniti v roku treh dni od dne, ko so razlogi prenehali. 

Sodišče odloča o začasnem in o trajnem odvzemu vozniškega dovoljenja

Prekrškovni organ mora sodišču predlagati, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje. O predlogu prekrškovnega organa sodišče odloči s sklepom. Storilec ima pravico v treh dneh od prejema sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja vložiti ugovor zoper sklep, vendar sam ugovor ne zadrži izvršitve sklepa. Ko organ izreče ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, je storilcu prepovedna vožnja z motornimi vozili tistih vrst oz. kategorij, za katere je imel dovoljenje, ko je prekršek storil.  Začasno odvzeto vozniško dovoljenje se lahko po uradni dolžnosti tudi vrne, ko sodišče ugotovi, da so razlogi za odvzem prenehali. Tudi sam storilec lahko predlaga, da se mu odvzeto vozniško dovoljenje začasno vrne še pred pravnomočnim koncem postopka. O trajnem odvzemu vozniškega dovoljenja lahko odloča le sodišče v rednem postopku. 

Koliko promilov alkohola je potrebnih za odvzem vozniškega dovoljenja?

Promili alkohola, pri katerih se vozniško dovoljenje odvzame, znašajo 1,1 promila. Že z 0,5 promili je verjetnost, da bo voznik povzročil prometno nesrečo kar 2x višja. 

Koliko promilov za odvzem vozniškega dovoljenja pri mladem vozniku?

V primeru, ko govorimo o mladem vozniku se ta meja še zniža. Koliko promilov alkohola je potrebnih za odvzem vozniškega dovoljenja mlademu vozniku? Mladi voznik v izdihanem zraku ne sme imeti nikakršnih sledi alkohola, odvzem dovoljenja pa tako sledi že pri 0,1 promila. 

Odvzem vozniškega dovoljenja in ponovno opravljanje izpita

Po odvzemu vozniškega dovoljenje je seveda mogoče ponovno opravljanje vozniškega izpita in sicer po šestih mesecih od izvršitve pravnomočne odločbe. Po drugem izrečenem prenehanju lahko oseba vozniško dovoljenje pridobi po enem letu, po nadaljnjih izrečenih prenehanjih pa po dveh letih od pravnomočnosti odločbe. Najprej je potrebno opraviti kontrolni zdravstveni pregled. Po tem pa še rehabilitacijski program in program usposabljanja za varno 

Kaznivo dejanje goljufije – obramba v primeru zavarovalniške goljufije

Kaznivo dejanje goljufije je opredeljeno v 211. členu KZ-1. Definirano je kot dejanje pri katerem nekdo, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Kaznivo dejanje goljufije se kaznuje z zaporno kaznijo do treh let zapora.  Če se z namenom izvršitve kaznivega dejanja goljufije zbere več oseb ali če oseba ob goljufiji povzroči večjo premoženjsko škodo, se lahko storilec kaznuje z enim do osmih let zaporne kazni. V primeru, ko je bila goljufija izvedena v hudodelski združbi zagrožena kazen dosega tudi do 10 let zapora. 

Kaj je zavarovalniška goljufija?

V primeru zavarovalniške goljufije posameznik zato, da bi od zavarovalnice prejel odškodnino:
• namerno poškoduje ali uniči stvar,
• sklene zavarovanje po škodnem dogodku, 
• sklene zavarovanje z napačnimi ali celo neresničnimi informacijami,
• predloži lažne dokumente

V okviru zavarovalniških goljufij se najpogosteje dogaja, da goljuf prijavi škodni dogodek, ki se je dejansko res zgodil, vendar prilagodi dejansko stanje - npr. navede drug kraj ali večjo škodo, kot je bila v resnici povzročena. 

Za kaznivo dejanje goljufije – tudi zavarovalniške – je zagrožena zaporna kazen

Zavarovalniška goljufija je opredeljena v drugem odstavku 211. člena KZ-1. V Sloveniji je za zanjo zagrožena kazen do enega leta zapora, če se ugotovi, da je kaznivo dejanje goljufije bilo načrtovano, vendar še ni bilo izvedeno. Če je kaznivo dejanje zavarovalniške goljufije že storjeno je zanj zagrožena kazen do treh let zapora. V primeru, da je bilo kaznivo dejanje goljufije povzročeno v hudodelski združbi, posameznike doleti kazen med enim do desetih let zapora. 

Goljufij je dan danes vse več

Dan danes se je v svetu razvilo veliko različnih vrst goljufij, ki nas ogrožajo. Med drugim sta zelo pogosti davčna goljufija in spletna goljufija. Ena izmed najpogostejših spletnih goljufij je lažno predstavljanje, ki na koncu lahko pripelje tudi do kraje identitete posameznika. Lažno predstavljanje običajno poteka tako, da napadalec od osebe pridobi podate tako, da se predstavi kot nekdo drug, ki osebne podatke nujno potrebuje za izvršitev določenega dejanja (na primer spletni nakup ob katerem zahteva osebne podatke in številko bančnega računa oz. kartice). 

Sporazumna razveza zakonske zveze

Razveza zakonske zveze in delitev premoženja je dejanje, ki dan danes žal doleti veliko ljudi. Mogoča je na dva načina - lahko se odločimo za sporazumno ločitev ali pa za ločitev s tožbo.

Postopek sporazumne razveze zakona 

Sporazumna razveza zakonske zveze se prične na predlog enega od zakoncev, ki ga poda pred krajevno pristojnim okrožnim sodiščem. Pred sporazumno razvezo zakonske zveze se morata partnerja dogovoriti o nekaj pomembnih vprašanjih. Doreči morata, kako bosta razdelila skupno premoženje, prav tako se morata v primeru otrok dogovoriti o skrbništvu in preživnini. Dogovoriti se je potrebno tudi o morebitnem preživljanju zakonca, v kolikor mu preživnina pripada. O vsem dogovorjenem morata zakonska partnerja pred sporazumno razvezo zakonske zveze skleniti listino, ki jo morata tudi notarsko overiti. Na podlagi notarsko overjene listine se sporazumna razveza zakonske zveze lahko prične.

Postopek razveze zakonske zveze s tožbo

Če se partnerja o vsem ne uspeta dogovoriti, se prične razveza zakonske zveze s tožbo, kjer o odprtih vprašanjih s pomočjo CSD odloči pristojno sodišče. Najbolj pereče vprašanje pri razvezi zakonske zveze s tožbo je navadno vprašanje delitve premoženja. Vse premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze se šteje v skupno premoženje in se po prenehanju zakonske zveze deli na pol. Pri tem ni pomembno, koliko je kateri od partnerjev dejansko prispeval, pomembno je, da je bilo premoženje ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze.

Ob razvezi zakonske zveze s tožbo se lahko dogovori tudi preživljanje bivšega zakonca

V primeru, da eden od partnerjev nima pogojev za preživljanje, je od bivšega zakonca upravičen zahtevati tudi preživnino. O preživnini se partnerja prav tako lahko sporazumeta, v primeru razveze zakonske zveze s tožbo pa njeno višino določi pristojno sodišče.

Kako je s priimkom ob razvezi?

Ob razvezi zakonske zveze pa se nemalokrat pojavi tudi vprašanje – kaj s priimkom? Načelno ob razvezi zakonske zveze zakonca obdržita priimek, ki sta ga ob sklenitvi zakonske zveze izbrala. Zakonec, ki je spremenil priimek, lahko priimek spremeni pri upravni enoti, v roku 6 mesecev od razveze zakona. Zakonec lahko sicer priimek spremeni tudi po preteku 6 mesecev od pravnomočnosti sodbe oz. sodne odločbe, vendar mora vložiti prošnjo za spremembo osebnega imena.

Vas zanima več o postopku razveze zakona? Obiščite nas v naši pisarni, mi pa vam bomo pomagali tako pri sporazumni razvezi zakonske zveze, kot tudi pri razvezi zakona s tožbo. Za termin srečanja se lahko z nami dogovorite tako po telefonu kot tudi po e-pošti. 

Odpravnine v javnem sektorju

Odpravnina v javnemu sektorju, odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas v javnemu sektorju ter odpravnina zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov v javnemu sektorju so enkratni prejemki javnih uslužbencev, ki so urejeni v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) in v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Določba 5. člena ZJU v primeru, če ni posebne ureditve v ZJU ali drugem posebnem zakonu, napotuje na splošno ureditev delovnih razmerij v ZDR-1.

Redna odpoved pogodbe iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca je urejena v 159. členu ZJU, ki določa, da se glede definicije nesposobnosti, odpravnine in možnosti premestitve ne uporabljajo določbe ZDR-1, temveč le določbe ZJU. Ker odpravnina v javnemu sektorju za primer redne odpovedi iz razloga nesposobnosti v ZJU ni opredeljena in ker se določbe ZDR-1 v tem primeru ne uporabljajo, odpravnina v javnem sektorju v primeru redne odpovedi iz razloga nesposobnosti tako ne pripada. Enako, kot v gospodarstvu, tudi odpravnina v javnem sektorju skladno z ZDR-1 v primeru odpovedi javnemu uslužbencu iz krivdnih razlogov ne pripada.

Kako je z odpravninami iz poslovnih razlogov

ZJU v 156. členu določa, da se glede razlogov za redno odpoved delodajalca iz poslovnih razlogov ne uporabljajo določbe ZDR-1, temveč določbe ZJU. Javnemu uslužbencu lahko delovno razmerje preneha ali pa je premeščen na delovno mesto, ki ne ustreza njegovemu nazivu, zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov. Javnemu uslužbencu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pripada odpravnina zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov v javnemu sektorju in druge pravice v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivno pogodbo. Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov v javnemu sektorju se tako izplača skladno z ZDR-1 oz. s kolektivno pogodbo. Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov v javnemu sektorju po določbah ZDR-1 znaša 1/5 osnove (povprečna mesečna plača v obdobju zadnjih treh mesecev) za vsako leto dela, če je zaposlen od 1 do 10 let; 1/4 osnove, če je zaposlen od 10 do 20 let ter 1/3 osnove, če je zaposlen več kot 20 let.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha s potekom razloga; če se pred potekom časa o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZDR-1. Za pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, se smiselno uporabljajo določbe ZJU, ki urejajo pravice in obveznosti javnih uslužbencev, ki sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas. Za delovna mesta v kabinetu (1. točka prvega odstavka 68. člena ZJU) se odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas v javnem sektorju lahko določi v pogodbi o zaposlitvi. Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas v javnem sektorju se v takem primeru lahko določi v višini največ treh osnovnih plač za to delovno mesto. Tako določena odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas v javnem sektorju ima podobne razloge, kot so pri odpravninah za vodilne delavce v gospodarstvu.

Dedovanje zaščitene kmetije

Dedovanje zaščitene kmetije ureja Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Ta zakon preprečuje drobitev zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot, omogoča njihov prevzem pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo, ter ustvarja možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij. Dedovanje zaščitene kmetije na podlagi zakona se v primeru, da je več sodedičev istega dednega reda, izvede takole: deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči in če do sporazuma ne pride, imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Če je takih več, imajo prednost tisti, ki odraščajo ali so odraščali na kmetiji in so s svojim delom ali zaslužkom prispevali k ohranitvi oziroma razvoju kmetije. Dedovanje zaščitene kmetije na podlagi oporoke se izvede tako, da oporočitelj z oporoko zapusti zaščiteno kmetijo le enemu dediču – fizični osebi. Izjemoma sme oporočitelj zapustiti zaščiteno kmetijo več dedičem, če jo zapusti: zakoncema ali enemu staršu in otroku ali posvojencu oziroma njegovemu potomcu, vendar se v tem primeru zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih. Če oporočitelj razpolaga z zaščiteno kmetijo v nasprotju s prej navedenim, se izvede dedovanje zaščitene kmetije na podlagi zakona.

Davek pri dedovanju ureja Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD). Kadar nastopi dedovanje, se davek odmeri od premoženja, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino. To se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Pri dediščini, ki zajema le premičnine, se davek na dedovanje ne odmeri, če je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000 eurov. Davka na dedovanje so oproščeni: dedič prvega dednega reda in z zavezanci – dediči prvega dednega reda so izenačeni zet, snaha, pastorek in dedič, ki je živel z zapustnikom ali darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Vsi ostali dediči (fizične osebe) plačajo davek glede na dedni red, po progresivni lestvici, navedeni v 8. členu ZDDD.  

Pisarna odvetnika Mele v Ljubljani

Vse v zvezi z zgoraj navedenim oz. z dednim pravom vam lahko svetuje Odvetniška pisarna  Mele v Ljubljani. Odvetniška pisarna v Ljubljani vas lahko zastopa pri zapuščinskem postopku. Odvetniška pisarna Mele ima poslovalnice v Ljubljani, v Kranju in v Cerknici. Vse kontaktne podatke odvetniške pisarne v Ljubljani, v Kranju in v Cerknici najdete na spletni strani http://www.odvetnik-mele.si/. 

Davek na dedovanje

Z dedovanjem se moramo v življenju soočiti vsi. Gre za postopek, kjer pravice zapustnika preidejo na dediče. Pri dedovanju ločimo več dednih redov:

• dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner,
• dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner,
• dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci.
  

Prvi dedni red je davka na dedovanje oproščen

Od tega, kateremu dednemu redu pripadamo bo odvisen tudi davek na dedovanje, ki ga bomo morali plačati. Prvi dedni red je davka sicer oproščen. Davka so oproščeni tudi dediči, ki podedovano odstopijo državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava. Davka prav tako ni potrebno plačati osebi, ki je podedovala dosmrtni užitek nepremičnine.

Davek na dedovanje nas zadene ne glede na to ali dedujemo po oporoki ali po zakonu

Dedujemo lahko po dveh pravnih podlagah: po zakonu ali po oporoki. V obeh primerih dediču po zapustnikovi smrti pripadejo njegove dolžnosti in seveda tudi pravice. Tako s pravicami lahko pripade tudi lastninska pravica.
Dedujemo lahko:

• premičnine,
• nepremičnine,
• premoženjske in druge stvarne pravice.

Ne glede na vrsto zapuščine moramo, v kolikor ne pripadamo prvemu dednemu redu, ob dedovanju poravnati davek na dedovanje. Višino davka najdete zapisano v Zakonu o davku na dediščine in darila.

Vas zanima več o davku na dedovanje? Obiščite nas v odvetniški pisarni Žagar

V odvetniški pisarni Žagar vam ponujamo kakovostno svetovanje glede davka na dedovanje in samega dedovanja. Ponujamo vam možnosti svetovanja o dedovanju po oporoki ali po zakonitem dedovanju. Seveda vam pomagamo tudi pri sestavi oporoke. Razložili vam bomo zakaj je dedovanje po izvenzakonskem partnerju enako kot dedovanje po možu ali ženi. Hkrati vam bomo v veliko oporo, saj se v naši pisarni zavedamo, da preživljate težke trenutke, v katerih človek potrebuje sočutje in razumevanje.

O dedovanju nas lahko povprašate tudi po telefonu

Kontaktirajte nas po telefonu ali e-mail naslovu in nam zastavite vprašanje ali pa se naročite na termin. Veseli bomo obiska v naši poslovalnici, kjer se bomo z vami pogovorili o problemu ter vam ga po najboljših močeh pomagali rešiti.