Redna odpoved pogodbe iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca je urejena v 159. členu ZJU, ki določa, da se glede definicije nesposobnosti, odpravnine in možnosti premestitve ne uporabljajo določbe ZDR-1, temveč le določbe ZJU. Ker odpravnina v javnemu sektorju za primer redne odpovedi iz razloga nesposobnosti v ZJU ni opredeljena in ker se določbe ZDR-1 v tem primeru ne uporabljajo, odpravnina v javnem sektorju v primeru redne odpovedi iz razloga nesposobnosti tako ne pripada. Enako, kot v gospodarstvu, tudi odpravnina v javnem sektorju skladno z ZDR-1 v primeru odpovedi javnemu uslužbencu iz krivdnih razlogov ne pripada.
Kako je z odpravninami iz poslovnih razlogov
ZJU v 156. členu določa, da se glede razlogov za redno odpoved delodajalca iz poslovnih razlogov ne uporabljajo določbe ZDR-1, temveč določbe ZJU. Javnemu uslužbencu lahko delovno razmerje preneha ali pa je premeščen na delovno mesto, ki ne ustreza njegovemu nazivu, zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov. Javnemu uslužbencu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pripada odpravnina zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov v javnemu sektorju in druge pravice v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivno pogodbo. Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov v javnemu sektorju se tako izplača skladno z ZDR-1 oz. s kolektivno pogodbo. Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov v javnemu sektorju po določbah ZDR-1 znaša 1/5 osnove (povprečna mesečna plača v obdobju zadnjih treh mesecev) za vsako leto dela, če je zaposlen od 1 do 10 let; 1/4 osnove, če je zaposlen od 10 do 20 let ter 1/3 osnove, če je zaposlen več kot 20 let.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha s potekom razloga; če se pred potekom časa o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZDR-1. Za pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, se smiselno uporabljajo določbe ZJU, ki urejajo pravice in obveznosti javnih uslužbencev, ki sklenejo delovno razmerje za nedoločen čas. Za delovna mesta v kabinetu (1. točka prvega odstavka 68. člena ZJU) se odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas v javnem sektorju lahko določi v pogodbi o zaposlitvi. Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas v javnem sektorju se v takem primeru lahko določi v višini največ treh osnovnih plač za to delovno mesto. Tako določena odpravnina zaradi prenehanja pogodbe za določen čas v javnem sektorju ima podobne razloge, kot so pri odpravninah za vodilne delavce v gospodarstvu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar