Kaznivo dejanje goljufije – obramba v primeru zavarovalniške goljufije

Kaznivo dejanje goljufije je opredeljeno v 211. členu KZ-1. Definirano je kot dejanje pri katerem nekdo, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Kaznivo dejanje goljufije se kaznuje z zaporno kaznijo do treh let zapora.  Če se z namenom izvršitve kaznivega dejanja goljufije zbere več oseb ali če oseba ob goljufiji povzroči večjo premoženjsko škodo, se lahko storilec kaznuje z enim do osmih let zaporne kazni. V primeru, ko je bila goljufija izvedena v hudodelski združbi zagrožena kazen dosega tudi do 10 let zapora. 

Kaj je zavarovalniška goljufija?

V primeru zavarovalniške goljufije posameznik zato, da bi od zavarovalnice prejel odškodnino:
• namerno poškoduje ali uniči stvar,
• sklene zavarovanje po škodnem dogodku, 
• sklene zavarovanje z napačnimi ali celo neresničnimi informacijami,
• predloži lažne dokumente

V okviru zavarovalniških goljufij se najpogosteje dogaja, da goljuf prijavi škodni dogodek, ki se je dejansko res zgodil, vendar prilagodi dejansko stanje - npr. navede drug kraj ali večjo škodo, kot je bila v resnici povzročena. 

Za kaznivo dejanje goljufije – tudi zavarovalniške – je zagrožena zaporna kazen

Zavarovalniška goljufija je opredeljena v drugem odstavku 211. člena KZ-1. V Sloveniji je za zanjo zagrožena kazen do enega leta zapora, če se ugotovi, da je kaznivo dejanje goljufije bilo načrtovano, vendar še ni bilo izvedeno. Če je kaznivo dejanje zavarovalniške goljufije že storjeno je zanj zagrožena kazen do treh let zapora. V primeru, da je bilo kaznivo dejanje goljufije povzročeno v hudodelski združbi, posameznike doleti kazen med enim do desetih let zapora. 

Goljufij je dan danes vse več

Dan danes se je v svetu razvilo veliko različnih vrst goljufij, ki nas ogrožajo. Med drugim sta zelo pogosti davčna goljufija in spletna goljufija. Ena izmed najpogostejših spletnih goljufij je lažno predstavljanje, ki na koncu lahko pripelje tudi do kraje identitete posameznika. Lažno predstavljanje običajno poteka tako, da napadalec od osebe pridobi podate tako, da se predstavi kot nekdo drug, ki osebne podatke nujno potrebuje za izvršitev določenega dejanja (na primer spletni nakup ob katerem zahteva osebne podatke in številko bančnega računa oz. kartice).