Razveza - delitev premoženja ob razvezi zakonske zveze

Odločitev za razvezo nikoli ni lahka in ob njej je pomembno, da poiščemo čim več podatkov, ki so nam o sami razvezi in delitvi premoženja na voljo. Tako se bomo lahko bolje pripravili na to, kar nas čaka in se odločili za izbiro postopka, ki nam je na voljo.

Ločitev se začne s tem, da na pristojno sodišče pošljete predlog za razvezo zakonske zveze oz. tožbo na razvezo zakonske zveze. Izbira akta, ki ga boste poslali je odvisna od tega, ali gre za nesporazumno ali za sporazumno razvezo zakonske zveze. Če gre za nesporazumno razvezo zakonske zveze boste morali na sodišče poslati tožbo na razvezo zakonske zveze, v nasprotnem primeru, kadar gre za sporazumno razvezo zakonske zveze pa zadostuje predlog za razvezo zakonske zveze.

Kaj vse moram vedeti o sporazumni razvezi zakonske zveze?

Pred sporazumno razvezo zakonske zveze se morata zakonca dogovoriti o nekaterih pomembnih vprašanjih, ki med drugim vključujejo:

• delitev premoženja ob razvezi,
• usoda morebitnega stanovanja,
• dogovor o preživljanju morebitnih otrok oz. zakonca, če le-ta nima sredstev za preživljanje.

Vsa področja morajo biti dogovorjena v obliki notarske listine, šele nato se lahko postopek sporazumne razveze zakonske zveze nadaljuje. V kolikor se zakonca o navedenih vprašanjih ne moreta dogovoriti ne moremo govoriti o sporazumni razvezi, pač pa o razvezi zakonske zveze s tožbo.

Razveza zakonske zveze in delitev premoženja

Razveza zakona in delitev premoženja gresta žal z rokov roki. Pri tem pa je pomembno, da poznamo svoje pravice in tudi dolžnosti, na katere se lahko sklicujemo oz. jih moramo opraviti med postopkom.

Vse premoženje pridobljeno med zakonom spada v skupno premoženje. Pri tem ni pomembno ali je eden od zakoncev prispeval bistveno več ali bistveno manj – vse premoženje pridobljeno v času trajanja zakonske zveze se po razvezi deli na pol.

Sporazum o delitvi premoženja ob razvezi ali tožba?

Najlažje je, če se o delitvi premoženja ob razvezi s partnerjem sporazumemo in vse skupaj izpeljemo mirno ter v skladu z željami enega in drugega. Če tega ne moremo storiti sprožimo postopek na pristojnem sodišču, ki bo odločilo o delitvi premoženja ob razvezi.

V naši odvetniški pisarni poskrbimo za delitev premoženja ob razvezi vašega zakona

V naši odvetniški pisarni se zavedamo, da je pot ločitve zmeraj boleča in vam bomo postopek poskušali čim bolj olajšati. Zaupate nam lahko, da bomo za delitev premoženja ob vaši razvezi poskrbeli po najboljših močeh.

Razveza zakonske zveze – razveza s tožbo ali sporazumna razveza?

Razveza zakonske zveze je boleč postopek, ki na vsakem posamezniku pusti pečat. V naši odvetniški pisarni bomo poskrbeli, da bo postopek razveze zakonske zveze čim manj boleč za vas.

Razveza zakonske zveze je mogoča na dva načina - lahko se odločimo za sporazumno ločitev ali pa na ločitev s tožbo

Pred sporazumno razvezo zakona se morata partnerja dogovoriti o nekaj pomembnih vprašanjih; med drugim tudi o delitvi premoženja po koncu zakona, o usodi stanovanja ter o preživljanju in vzgoji morebitnih otrok. O vsem tem morata skleniti listino, ki je notarsko overjena in na podlagi katere se sporazumna razveza zakonske zveze lahko prične.

Če se partnerja o omenjenih vprašanjih ne moreta dogovoriti govorimo o razvezi zakonske zveze s tožbo, kjer o odprtih vprašanjih s pomočjo CSD odloči pristojno sodišče.

Najbolj pereče vprašanje pri razvezi je navadno vprašanje delitve premoženja. Vso premoženje, ki je pridobljeno v času trajanja zakonske zveze se po razvezi zakonske zveze deli na pol. Pri tem ni pomembno, koliko je kateri od partnerjev dejansko prispeval, pomembno je, da je bilo premoženje ustvarjeno v času trajanja zakonske zveze.

Ob razvezi zakonske zveze se lahko dogovori tudi preživljanje bivšega zakonca

V primeru, da eden od partnerjev nima pogojev za preživljanje je od bivšega zakonca upravičen zahtevati tudi preživnino. O preživnini se partnerja prav tako lahko sporazumeta, v primeru razveze zakonske zveze s tožbo pa njeno višino določi pristojno sodišče.

Kako je s priimkom ob razvezi?

Ob razvezi zakonske zveze zakonca obdržita priimek, ki sta ga ob sklenitvi zakonske zveze izbrala. Zakonec, ki je spremenil priimek pa lahko nato pri katerikoli upravni enoti v 6 mesecih po pravnomočnosti sodbe vloži zahtevo za spremembo priimka. To lahko oseba stori le, če med trajanjem zakonske zveze priimka ni spreminjala. Zakonec lahko sicer priimek spremeni tudi po preteku 6 mesecev od pravnomočnosti sodbe oz. sodne odločbe, vendar mora vložiti prošnjo za spremembo osebnega imena.

Vas zanima več o postopku razveze zakona? Obiščite nas v naši pisarni in nam zaupajte. Pomagali vam bomo z nasveti tako pri sporazumni razvezi zakona kot tudi pri razvezi s tožbo. Povprašate nas lahko vse – o delitvi premoženja, preživljanju otrok ali pa se pozanimate o samem postopku razveze zakonske zveze.

O dedovanju

Kako je z dedovanjem po zakonu?

Za dedovanje po zakonu velja, da zakon določa krog oseb, ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom: sorodstvo in zakonska zveza. Za dedovanje po zakonu je značilno, da se deduje po določenih dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Dedovanje po zakonu izhaja pri ureditvi dednih redov iz parentelnega sistema z reprezentanco oz. parentelno-linearnega sistema. Osnova za oblikovanje dednih redov je sorodstvo z zapustnikom. Zato so zapustnikovi sorodniki razvrščeni v posamezne skupine, parentele. Posamezno parentelo sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika, in vsi njihovi potomci. To pa ne velja za prvo parentelo, ki jo sestavljajo samo zapustnikovi potomci in je torej njihov skupni prednik zapustnik sam. Sorodniki iste parentele so razdeljeni na linije. Delitev na linije je pomembna zato, ker velja med sorodniki, ki sestavljajo določeno linijo, vstopna pravica. Dedni redi so oblikovani po parentelnem sistemu, vendar s tem, da lahko v prvem ali v drugem dednem redu deduje tudi zapustnikov zakonec oziroma zunajzakonski partner. 

Dedovanje nepremičnine

Dedovanje nepremičnine pomeni prenos lastninske pravice z zapustnika na dediča na podlagi dedovanja. Dedovanje nepremičnine se lahko izvede na podlagi oporoke ali na podlagi zakona. Dedovanje po zakonu se izvede tako, da v prvem dednem redu dedujejo zapustnikovi potomci in zapustnikov zakonec po enakih delih. V kolikor zapustnik nima potomcev, se izvede dedovanje nepremičnine v drugem dednem redu in sicer zapustnikova starša dedujeta polovico, zapustnikov zakonec pa drugo polovico. Dedovanje po zakonu se zaključi s tretjim dednim redom, po katerem lahko dedujejo zapustnikovi stari starši (dedi in babice) in njihovi potomci. V kolikor morebitni dedič, ki bi prišel v poštev za dedovanje nepremičnine, umre pred zapustnikom, po njem po vstopni pravici dedujejo njegovi potomci.

Nujni delež dedovanja

Zakoniti dediči pridejo v poštev tudi pri oporočnemu dedovanju. Omejeno je oporočno dedovanje: nujni delež pripada osebam iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po kogentnih določbah zakona del zapuščine, ki ga je zapustnik odtegnil dedičem z oporoko. Ko nastopi dedovanje, nujni delež zapustnikovih potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca ali zunajzakonskega partnerja znaša 1/2, nujni delež drugih nujnih dedičev pa znaša 1/3 deleža, ki bi šel posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Zakon o dedovanju za nujni delež ureja dve skupini oseb iz kroga zakonitih dedičev, ki pridejo v poštev za dedovanje: nujni delež dedujejo osebe zaradi bližnje sorodstvene ali osebne povezanosti z zapustnikom (zapustnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec) – absolutno nujni dediči. Možen pa je tudi drug položaj, ki omogoča dedovanje nujni delež dedujejo določene osebe samo, če so trajno nezmožne za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje (zapustnikovi stari starši ter bratje in sestre) – relativni nujni dediči. 

Kaj je poškodba pri delu in storiti v takem primeru?

Poškodba pri delu

Delodajalci in samozaposleni prijavljajo poškodbe pri delu, ki so se zgodile zaposlenim med opravljanjem dela, na službeni poti ter na poti na delo in iz dela, če prevoz organizira delodajalec. Poškodba pri delu je po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan, ter obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.  Poškodba pri delu, ki je prijavljena in potrjena s strani izbranega zdravnika, delavca upravičuje do izplačila 100% nadomestila za čas t.i. bolniške odsotnosti. Poškodba pri delu se prijavi na obrazcu ER-8, v štirih izvodih. S strani delodajalca izpolnjen obrazec mora dopolniti izbrani zdravnik poškodovanca ali izjemoma drugi zdravnik, ki ima podatke o zdravstvenem stanju poškodovanca. Poškodba pri delu se prijavi čim prej, saj ta poškodovancu daje podlago za koriščenje pravic, ki mu pripadajo po zakonodaji.

O odškodninski odgovornosti

Odškodninska odgovornost delodajalca za primer poškodbe delavca pri delu ali v zvezi z delom je uzakonjena v 179. členu Zakona o delovnih razmerjih, kjer je določeno, da mora delodajalec delavcu, ki mu je bila pri delu ali v zvezi z delom povzročena škoda, le-to povrniti po splošnih pravilih civilnega prava. To pomeni, da je odškodninska odgovornost delodajalca lahko krivdna (namen, huda in tudi majhna malomarnost), pa tudi objektivna, to je celo brez kakršnekoli krivde. Odškodninska odgovornost se ugotavlja po t.i. temeljnih predpostavkah, ki so obstoj škode, škodno ravnanje/opustitev, vzročna zveza in odškodninska odgovornost delodajalca. V kolikor so izpolnjene vse temeljne predpostavke odškodninske odgovornosti, mora delodajalec svojemu delavcu izplačati odškodnino za nastalo škodo. S sklenjeno zavarovalno pogodbo lahko delodajalec prevali breme posledic tovrstne odškodninske odgovornosti na zavarovalnico. Pri zavarovanju odgovornosti ima oškodovanec na voljo direktni zahtevek proti zavarovalnici. Vendar zavarovalnica jamči za škodo pod drugačnimi pogoji, kot odgovorna oseba (zavarovanec oz. delodajalec). Za škodo jamči le v primerih in do višine, kot to določa zavarovalna pogodbe, s katero pa so možne različne omejitve ali izključitve jamstva. 

Koliko znaša višina odškodnine za poškodbo pri delu?

Višina odškodnine za poškodbo pri delu se razlikuje od primera do primera zaradi številnih individualnih dejavnikov. Višina odškodnine za poškodbo pri delu je v celoti odvisna od obsega poškodb, poteka in načinov zdravljenja, starosti oškodovanca oziroma od ugotovitev, kako hude so celotne posledice in tudi od tolerance posameznika za bolečine. Pri nas ne poznamo tabele/predpisa, kjer bi bila določena višina odškodnine za poškodbo pri delu. Dejansko se višina odškodnine za poškodbo pri delu kreira s sodno prakso.